V vsakem podjetju so ljudje, ki so nepogrešljiv del ekipe. Vrtnem centru Eurogarden je ena takšnih oseb naša cenjena sodelavka Polona Brlek. Kot komercialistka, ki pri svojem delu nikoli ne pozna besede "ni moj problem", je del kolektiva že deset let. Ker se kmalu odpravlja v zasluženi pokoj, smo v podjetju že kar malce pod stresom – kako nadomestiti nekoga, ki je tako srčen, predan in vedno pripravljen pomagati? Ob tej priložnosti smo z njo poklepetali o njenih spominih, prigodah in sodelovanju z ekipo sodelavcev in sodelavk Eurogardna.
V vrtnih centrih Eurogarden delo ni samo obveznost, ampak tudi priložnost za nepozabne trenutke in povezovanje sodelavcev. Polona Brlek se s posebno toplino spominja enega najbolj zabavnih dogodkov, ko so se zaposleni iz Eurogardna, Rotarja in Ramde udeležili "teambuildinga". Podali so se na spust s kajaki po reki Krki, ki je bil neponovljiv.
Kako, oziroma s čim se vam je ta izlet najbolj vtisnil v spomin?
"Voda je bila mirna, plitva in ravno prav topla, ampak brez tekmovalnega duha ne gre. Gospod Anton Rotar je odločil, da vsi novinci v podjetju združimo moči in sedemo v isti kajak. Z vsakim postankom smo si dodali nekaj 'goriva' in pridno pobirali vesla iz drugih čolnov, tako da smo na koncu imeli več vesel kot rok za veslanje. To nas je pripeljalo daleč pred vse druge. Sledil je vrhunec dneva - zaseda na reki! Skrili smo se za okljuk in z vzkliki napadli prvo plovilo, ki se nam je približalo. Ko so se napadeni prevrnili v vodo, smo jih končno prepoznali – in si nato malce zaskrbljeno ogledovali plačne liste, ali bo ta podvig imel kakšne posledice!"
Dan se je seveda končal v smehu, s preoblačenjem v suha oblačila, prijetnim druženjem, dobro hrano in harmoniko, ki je poskrbela za odlično vzdušje.
Naša zvesta sodelavka Polona ni le del prodajne ekipe, ampak tudi del "pisarniških moljev", kot se ljubkovalno izrazi. "Vsak ima svojo idejo, svoj način dela in svoje poglede, a vsi delujemo kot eno. "Cenim, da v pisarni ni zamer", še dodaja Polona in pove: "Spoštovanje in odprta komunikacija sta ključna, da lahko delo opravljamo sproščeno in kvalitetno."
Kot najstarejša ženska v pisarni (morda celo v celotnem Eurogardnu, kot pravi sama), se je "lotevajo" bolj na previdno, kar jo nesmrtno zabava in jim to z veseljem tudi pokažem, pove Polona, ki zna s humorjem obrniti vsako situacijo. Ob kakšnem bolj viharnem dnevu jim po domače tudi obrazloži, kako deluje "Kolo sreče". Pove še, da v kolektivu ni zamer in to resnično ceni. Sodelavcem z veseljem skuha kavo in jih spodbudi z nasmehom, hkrati pa jih "opominja", da bodo kmalu žrebali za njen delovni prostor. "Naš Denis se je že prijavil," doda v smehu in rada se pohvali, da je ob selitvi v nove prostore lahko prva izbirala, katera pisalna miza bo "njena". S tem je, kot pravi sama, zadela na tomboli.
Jutranji prihod na delo v Eurogardnu ni samo rutinska registracija prisotnosti, ampak prava doza pozitivne energije. Sodelavke jo običajno ustavijo že pri vhodu, sodelavci - prodajalci na oddelku s stroji jo pozdravijo z objemom preko ramen, v pisarni pa ne zmanjka humorja.
"Poleg obveznega 'dobro jutro' včasih v šali vrže kak star pregovor, v smehu pravi Polona: "Na primer 'Rana ura slovenskih fantov grob' ali pa 'A res nimate nobene akcije doma?".
"Včasih me sodelavci s svojimi hudomušnimi odgovori tako zamotijo, da se pozabim štempljati in me nato Denis opomni: 'Polona, a si se štempljala?' Pa je spet smeh!"
V kolektivu Eurogarden ne manjka niti sladic in prijetnih praznovanj. Ob jubilejih si vzamejo trenutek za lepe želje, sladkanje in izmenjavo receptov. "Peka nam gre vsem dobro od rok, a če zmanjka časa, tudi trgovina ali pekarna nista daleč," v smehu pove Polona.
Polonina predanost, humor in pozitiven pristop do dela so nekaj, kar je v Eurogardnu nenadomestljivo.