'Najmlajša v družinskem podjetju sem postala prava jaz. A dobro je, da poskusiš izkušnje iskati tudi drugje. Obogaten s tako izkušnjo lahko na delo v družinskem podjetju gledaš na drugačen način, spoznaš njegovo pravo vrednost, najglobji pomen. In tako lahko daš še več,' pravi Ana Rotar. Z njo smo se pogovarjali ob 40. obletnici družinskega podjetja Rotar.
Že od otroštva živite v in z družinskim podjetjem. Ste že od malih nog vedeli oziroma želeli biti del ekipe?
Ko ti je nekaj položeno v zibelko, enostavno postane to del tebe in ti nekaj manjka, če tega ne počneš. Zato sem nekako potiho že od malega vedela, da bo družinsko podjetništvo staršev postalo zares tudi moja zaposlitev. A takšna kot sem, sem si izbrala malo daljšo in vijugasto pot. Doštudirala sem pravo, delala kar nekaj let v svojem poklicu v eni večjih slovenskih zavarovalnic, opravila sem tudi prakso na sodišču. A izbrala sem tisto, kar ima globlji pomen, kar občutiš in ima pravo vrednost. Nekaj, da lahko rečeš, da se boriš za svojo ekipo, svoje podjetje ... Zato lahko rečem, da sem z zaposlitvijo v našem družinskem podjetju postala tista prava jaz. In še nekaj je treba poudariti. Beseda NAŠEM, ki sem jo uporabila, ima globlji pomen. Torej »V NAŠEM DRUŽINSKEM PODJETJU« zato, ker sta starša tako mene kot brata vedno povprašala in še vedno povprašata za mnenje pri odločitvah, novih poslovnih načrtih, pa četudi sva bila otroka, brez izkušenj, brez let kilometrine. Vsekakor lahko rečem, da smo od nekdaj delovali kot prava družina, kot pravo družinsko podjetje in sprejemali nevsiljene skupne odločitve.
Kakšen je bil vaš prvi uradni delovni dan v podjetju?
Ko je v družinskem podjetju potrebno zavihati rokave, ni pomembno, kdo si, kaj si. Takrat se pomaga in enostavno poprimeš za delo tam, kjer je. Prvi uradni delovni dan je izgledal tako, da sem pomagala pri polnjenju polic, zlaganju in prevzemanju blaga.
Kdo je bil vaša največja opora ob začetku poslovne kariere?
Starši, partner in brat so bili in so moja največja opora.
Kdo je vaš največji vzornik in zakaj?
Oče. Toliko let podjetništva, toliko različnih obdobij, prilagajanj, toliko pomembnih odločitev, novih poslovnih vezi, toliko dni, ko nihče ne ve, kaj in kako bo. Ravno v težkih časih pa nas zna skupaj z mamo še bolj povezati in pomiriti, najti rešitev. Težko se ob nekom počutiš tako varnega kot se pri njem. Vse kar lahko rečem je, hvala!
Kdo izmed ekipe vas najhitreje »prebere«, če imate dober ali slab dan in kdo vas najhitreje spravi v dobro voljo?
Mama me pozna zelo dobro in vedno prebere, če kaj ni v redu. Večna zaveznica z neskončno energijo. V dobro voljo pa se hitro pustim spraviti. Sem človek, ki je rad nasmejan, pozitiven, saj ne želim komplicirati dni po nepotrebnem.
Kaj si štejete za največji uspeh v vaši poslovni karieri?
Sem mlada mamica dveh otrok, ki sem šele dobro stopila na poslovno pot. Trenutno menim, da je uspeh, da sem uspešno opravljala delo na pravnem oddelku v eni večjih slovenski zavarovalnic. Delovno okolje je bilo super, dobila sem veliko znanja, tako iz stroke kot iz same organizacije dela. Imeti zaposlitveno izkušnjo, ko ni šef tvoj starš, je zelo dobra izkušnja, saj prinese drugačne poglede in razumevanje same zaposlitve, sodelavcev.
Kakšne imate cilje za prihodnje leto in kakšne za prihajajoče desetletje?
Želim si, da bosta starša lahko kmalu odšla na zaslužen oddih, ko ju ne bo nič skrbelo, kako je s podjetjem. To je moj prvi cilj. Ob enem pa naj posel uspeva in omogoči širitev prodaje po vseh kontinentih.
Katere so vam najpomembnejše vrednote v življenju?
Iskrenost, lojalnost, povezanost, družina, ljubezen.
Kaj je prva stvar, ki jo naredite zjutraj, ko se zbudite in kako običajno zaključite vaš delovni dan?
Življenje piše svoje zgodbe, vsak dan, mesec, leto prinese nekaj novega. Trenutno sta moja prva skrb zjutraj moja dva sinčka. Drugače pa, ko imam čas, si z veseljem privoščim dobro kavo in poskrbim za hitro jutranjo telovadbo, da se telo malo pretegne in pripravi za nov dan.
Kdaj pa ste se nazadnje popolnoma odklopili, si privoščili dopust, izlet v neznano, teden brez podjetja?
Za vsakim poštenim delom mora biti tudi pošten oddih, da se človek malo spočije. Ravno ko si človek privošči nekaj, kar mu je všeč, nastanejo še nove in boljše ideje. Glede na trenutno situacijo v svetu je tistih pravih oddihov bilo bolj malo. Ko bom lahko, pa si bom vsekakor privoščila potovanje v Afriko, mojo ljubico.
Če bi bila lahko za en dan nevidna, bi...
... se spremenila v ptico in odletela tja, kamor bi si najbolj želela.